Listina – vključitev Občine Radeče v mrežo zdravih mest 1. 10. 2021

Zdrava mesta je program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) s katerim ta v praksi promovira celosten in več-disciplinaren pristop lokalne skupnosti k zagotavljanju zdravja prebivalcev. Program izpostavlja pomen nemedicinskih vidikov zdravja torej družbenega in fizičnega okolja za zdravje prebivalcev. Pri tem SZO izpostavlja ključno vlogo dobre povezanosti lokalnih akterjev v prizadevanju za ustvarjanje kar najboljših družbenih in fizičnih pogojev za zdravo življenje. Bistveno sporočilo programa je, da so dobro medsebojno povezane in delujoče lokalne skupnosti bolj učinkovite v ustvarjanju pogojev za zdravo življenje in spopadanje z zdravstvenimi izzivi kot slabše povezane.

Svetovna zdravstvena organizacije je leta 1988 predstavila Ottawsko listino o promociji zdravja. Listina je državam članicam predstavila, kako lahko dejavnosti preventive in krepitve zdravja prispevajo k doseganju boljšega zdravja prebivalstva. Dokument navaja, da zdravje pravzaprav ustvarjajo in živijo ljudje v okolju svojega vsakdana – tam in tako kot stanujejo, se učijo, delajo, se družijo, rekreirajo, igrajo in se ljubijo. V okviru Ottawske listne listine je bil predstavljen program Zdravih mest s katerim se danes uresničuje krovni cilj listine: to je krepitev celostnega, sistemskega pristopa za preprečevanja nastanka bolezni z integracijo več disciplinarnih ukrepov. Pravzaprav je program Zdravih mest eden boljših primerov uvajanja celostnih pristopov k promociji zdravja, ki se je od iniciative Svetovne zdravstvene organizacije pred 30 leti hitro razširil po vseh delih Sveta.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) definira zdrava mesta (Healthy Cities) kot tista, ki s sodelovanjem in povezovanjem lokalnih akterjev nenehno ustvarjajo in izboljšujejo fizično in družbeno okolje. Zdrava mesta omogočajo širjenje tistih virov skupnosti, ki prebivalcem omogočajo medsebojno podporo pri izvajanju vseh življenjskih funkcij in razvoju do največjega možnega potenciala. Postati in ostati zdravo mesto ne temelji le na infrastrukturi, ki v tem trenutku podpira zdravje, temveč na zavezi oz. volji mestnih oblasti, da se bo mestno okolje ves čas izboljševalo v fizičnem in družbenem smislu tako, da bo zagotavljalo najboljše možne pogoje za zdravje vseh prebivalcev. To zahteva veliko sodelovanja in usklajevanja političnih, gospodarskih in družbenih interesov v prostoru.

Mreža zdravih mest se povezuje preko globalne ravni, na evropski ravni ter na ravni posameznih držav. Evropska mreža zdravih mest povezuje reprezentančna zdrava mesta in nacionalne mreže zdravih mest. Vodilna mesta, ki so bolj napredna na področju ustvarjanja pogojev za razvoj zdravih mest so reprezentančna mesta in komunicirajo neposredno s SZO in z Evropsko mrežo zdravih mest. Med 96 reprezentančnimi mesti sta v aktualni fazi izvajanja programa Zdravih mest tudi slovenski mesti Celje in Ljubljana. Sicer pa omrežje evropske mreže zdravih mest skupaj z nacionalnimi mrežami pokriva vključuje preko 1400 evropskih mest.

Slovenija se je iniciativi Zdravih mest priključila že takoj v začetku, leta 1989. Program SZO Zdrava mesta v Sloveniji poteka pod vodstvom Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Nacionalna mreža zdravih mest podpira lokalne skupnosti z usmeritvami, prenašanjem znanja in dobrih ter da povezuje lokalne deležnike z različnimi ministrstvi in drugimi pomembnimi inštitucijami na nacionalni ravni. Nacionalna mreža zdravih mest je ključni partner in sredstvo za doseganje ciljev na področju trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih.

Program dela nacionalne mreže usmerja Regionalna pisarna SZO za Evropo in trenutno poteka že VII. faza izvajanja. Izvajanje programa Zdravih mest poteka po fazah, kjer se poudarki spreminjajo glede na aktualno problematiko na področju javnega zdravja. V aktualnem obdobju cilji programa sovpadajo s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030 ter z novo evropsko strategijo za zdravje in blagostanje, Zdravje 2020. Mesta tako sledijo naslednjim ključnim ciljem:

• Nenehno spodbujanje zdravja in blagostanja za vse ter zmanjšanje neenakosti na področju zdravja.
• Pri svojem delovanju bomo vsem zgled tako na regionalni, nacionalni in globalni ravni.
• Povsem podpiramo izvajanje strateških prednostnih nalog SZO.

S svojimi prednostnimi nalogami pokrivamo 6 velikih področij

Na Kopenhagenskem konsenzu županov iz leta 2018 so določena prednostna področja:

• Investicija v človeka.
• Okolje/načrtovanje naselij za zdravje in dobro počutje.
• Večja participacija v partnerstva za zdravje in boljšo kvaliteto življenja.
• Dvig blaginje za vse občane.
• Promocija miru.
• Zaščita planeta.

Vsa Zdrava mesta pri svojem delu upoštevajo ključne cilje in področja, vendar so pri svojem delu samostojna. V kompleksnem svetu različnih ravni oblasti, številnih javnih in zasebnih sektorjev, lahko prav lokalne samouprave ključno vplivajo na dejavnike krepitve zdravja in blagostanja svojih občanov.

Napisali: Maja Simoneti in Nela Halilovič

Vir: https://www.aktivnovsolo.si/zdrava-mesta/