Ob svetovnem dnevu čebel

Nazaj

NAREDIMO VEČ ZA ČEBELE IN DRUGE OPRAŠEVALCE
 
Da je lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, uspešna v mednarodnem merilu, priča zgodba, povezana z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Od pobude, ki jo je predlagala Čebelarska zveza Slovenije v letu 2014 in jo enotno podprla slovenska politična javnost, pa vse do razglasitve na Generalni skupščini OZN v New Yorku 20. decembra 2017 so pretekla dobra tri leta. Letos, na dan rojstva velikega čebelarskega učitelja Antona Janše, 20. maja praznujemo svetovni dan čebel že četrto leto.
 
Sporočilo tega dne je jasno: Naredimo več za čebele in druge opraševalce, da bomo na dolgi rok s tem pomagali k zagotavljanju hrane, ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Vse to v blaginjo nam in našim zanamcem!
 
Ob praznovanju svetovnega dne čebel ni čas za tarnanje, je pa čas, ki ga namenimo poglobljenemu razmišljanju o preteklih dejanjih, ki so negativno vplivala na čebelarstvo in okolje, in o prihodnjih usmeritvah za izboljšanje pogojev v čebelarstvu in opraševalcih, o skrbi za hrano, o podnebnih in okolijskih temah, v smeri zagotavljanja boljšega naravnega okolja za naše življenje.
 
Pomembnosti čebel in opraševalcev in tudi posledic, ki bi lahko nastale ob zmanjšanju njihovega števila, se javnost čedalje bolj zaveda. Številne izobraževalne in promocijske akcije, ki so povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel in njihovo število iz leta v leto narašča, krepijo že omenjena zavedanja. Tako k temu pripomorejo učitelji in vzgojitelji, ki imajo pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju otrok, družbeno odgovorna podjetja, ki na različne načine, kot so sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri raziskavah, postavljanje učnih čebelnjakov, urejanje okolic in streh z medovitimi rastlinami, prispevajo k skrbi za čebelarstvo in okolje, občine, ki se z zasajevanjem medovitih dreves in drugih rastlin v svojih okoljih trudijo za povečanje biotske raznovrstnosti in tako stremijo k trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, pa vse do širšega kmetijskega sektorja, ki v skrbi za čebele in okolje uporablja manj in v skladu z načeli dobre kmetijske prakse fitofarmacevtska sredstva, zasajuje njive z medonosnimi posevki in skrbi za kasnejšo košnjo cvetočih travnikov … Za zagotavljanje boljših pogojev za čebele in opraševalce pa se trudi vse več posameznikov, ki na svojih gredicah in v cvetličnih koritih zasajujejo medovite cvetlice in postavljajo domovanja za opraševalce. To je opaziti v Sloveniji. Širom sveta pa se trudijo sporočilo svetovnega dne čebel prenesti tudi številna slovenska veleposlaništva, ki po svojih močeh pomagajo z organizacijo strokovnih konferenc ali drugimi dejavnostmi, ki jih organizirajo na že omenjene tematike.
 
Pomembnosti čebelarstva in opraševalcev pa se ne nazadnje zaveda tudi politična javnost v EU. V zadnjih letih je tako sprejela nekatere predpise v pomoč čebelarskemu sektorju. Slovenski čebelarji kot pobudniki svetovnega dneva čebel in še nekaterih drugih odmevnih akcij opozarjamo politično javnost na pogoje čebelarstva tako v Sloveniji kot tudi na ravni EU. Tako kot kmet, ki je pomemben člen pri pridelavi hrane, je pomemben tudi čebelar, ki s pomočjo čebel skrbi za zagotavljanje hrane. Čebelarji imajo v skrbi za ohranitev čebel, zaradi podnebnih razmer, zadnja leta vse več dela in stroškov. Da bi se jim olajšala ta bremena, bi morala država sprejeti določene ugodnosti na področju povračila trošarin čebelarjem za energente, znižanja stopnje DDV za zdravila za zdravljenje varoze pri čebelah, razbremenitve nosilcev dopolnilnih dejavnosti prispevkov za zdravstveno zavarovanje po 55a. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Na vse te zadeve opozarjamo pristojne že nekaj let. V smeri zaščite potrošnika si slovenski čebelarji prizadevamo, da bi se na ravni EU spremenila Direktiva o medu, ki bi določala informacije medu po državi izvora. Spomladanska pozeba pa tako kot drugemu kmetijskemu sektorju ni prizanesla čebelarjem. Upamo, da bo slovenska politika, tako družno, kot je delovala za dosego razglasitve svetovnega dneva čebel, delovala tudi pri reševanju omenjenih področij.
 
V mesecu maju smo tako deležni številnih vsebin, ki jih naslavljamo na čebele in druge opraševalce. Te akcije naj potekajo večji del leta, z mislimi o vsem, kar bo ohranilo naš planet zdrav in čist. Vsi ti mali koraki in prispevki, ki jih tvorno oblikujemo in izvajamo, predstavljajo del mozaika zdravega planeta. Naj bo prošnja slovenskim odločevalcem ob 20. maju, da uredijo odprta vprašanja, ki jih že dalj časa naslavlja Čebelarska zveza Slovenije, vsem drugim pa, da se še naprej trudite za ohranitev čebel in drugih opraševalcev z zagotavljanjem pogojev za njihov obstoj.
 
Vsem, ki praznujete svetovni dan čebel, iskrene čestitke!
 
Lidija Senič,
vodja služb pri Čebelarski zvezi Slovenije
 
 Fotografija:

Čebela na cvetu Volnatoglavega osata (Cirsium eriophorum). Zlato priznanje na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2021. Foto: Josef Permedla, Češka.

 Vir: www.czs.si
 

PRILAGAJANJE