Mesto Radeče označuje slikovita geografska lega v severovzhodnem delu Posavskega hribovja. Zamejujejo ga reka Sava ter apniško-dolomitski “dolenjski Triglav” – Kum (1220 m) in Lisca (948 m).
Prvotno naselje, trg in kasneje mesto so nastali ob izlivu rečice Sopote v Savo. Ko se slednja izvije iz tesnega objema zasavskih sotesk, se pri Radečah umiri in zareže strugo v osrčje Posavja. Na reki Savi se je že v srednjem veku ustalila meja med Štajersko in Kranjsko, ki velja še danes.
Staro mestno jedro se nahaja pod Grajskim gričem, z žal zaraščenimi razvalinami graščine, tik nad ustjem Sopote. Novejši del mesta se širi proti Savi in navzgor ob Sopoti. Zgodovinsko izročilo pravi, da je bilo tu nekoč osrednje pristanišče na Savi. Mnogi splavarji so si tu služili kruh. Njihovo življenje je pustilo kraju neizbrisen pečat, njihove šege in običaje pa še danes obujajo splavarji s tradicionalnim splavarjenjem in splavarskim krstom.
Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija 1925 postale mesto. Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, zatem se je selil v Hrastnik, kasneje v Laško. Občina Radeče ponovno postane samostojna 1. januarja 1995.
Današnja Občina Radeče spada med manjše občine. Njena velikost je 50 kvadratnih kilometrov. Ima štiri krajevne skupnosti in 23 naselij.
Krajevne skupnosti:
- Radeče,
- Jagnjenica,
- Svibno,
- Vrhovo
Naselja:
| 1 Čimerno 2 Zavrate 3 Zagrad 4 Svibno 5 Jagnjenica 6 Stari dvor 7 Jelovo 8 Njivice |
9 Radeče 10 Žebnik 11 Močilno 12 Počakovo 13 Obrežje 14 Dobrava 15 Rudna vas 16 Loška gora |
17 Brunška gora 18 Hotemež 19 Brunk 20 Goreljce 21 Log pri Vrhovem 22 Vrhovo 23 Prapretno |
Zrcalno je oblika občine Radeče podobna obliki države Slovenije.
-
- slo zrcalna
-
- ob radece obris
Občina Radeče praznuje svoj občinski praznik 8. septembra v spomin na izgnance, ki so se v teh dneh leta 1945 vračali na svoje domove.
- 
- 
-