Občina Radeče

Vrhovo je manjše naselje v Občini Radeče. Leži v dolini reke Save, na njenem desnem bregu, ob glavni cesti Radeče-Krško. Starejši del vasi leži pod pobočjem Vrhovške hoste, novejši pa je zrasel na ravnini Vrhovškega polja. Krajevna skupnost Vrhovo ima približno 370 prebivalcev, poleg Vrhovega pa vanjo spadajo še zaselki Log pri Vrhovem, ki je strnjen pod hribom Stari grad, Prapretno, ki se v dolgem loku razteza desno od glavne ceste in Goreljce, ki so potisnjene na sleme vzhodno od vasi.

VRHOVO VČERAJ

V zgodovinskih virih se Vrhovo pojavlja že v antičnih časih, in sicer kot rimska naselbina s cestno povezavo. Do nedavnega je bila okolica Vrhovega precej zamočvirjena, zato je bilo to področje v preteklosti znano po lovljenju žab. Leksikon Dravske banovine poroča, da so Vrhovčani v preteklosti prodajali žabe premožnejšim v Radeče, Sevnico in tudi v Zagreb, zaradi česar se je prebivalcev Vrhovega prijel vzdevek »žabarji« in se ohranil vse do danes. V letih po izgradnji hidroelektrarne je tradicija lovljenja žab le še simbolično prisotna.
Zaradi gradnje elektrarne na polju je bilo treba kmetom poiskati nadomestna zemljišča, zato so se lotili izsuševanja bližnjega močvirja. To je sicer prineslo nekaj slabo kvalitetne zemlje, zato pa je padla podtalnica, presušili so se nekateri vodnjaki, povsem uničeno pa je bilo naravno gojišče žab, kakor tudi rastišče zaščitene redke rastline drobnolistne vodne kreše (Nasturtium microphyllum), ki se v Sloveniji zanesljivo pojavlja le še na treh mestih.

V preteklosti so se domačini za preživetje poleg kmetijstva ukvarjali z različnimi dejavnostmi. Predvsem je znano izdelovanje opeke, saj je del zemljišča ilovnatega, in lovljenje premoga v Savi, ki so ga potem odvažali v tovarno papirja v Radeče.
Med drugo svetovno vojno so vse krajane, ki niso bili zaposleni na železnici ali v tovarni papirja, izselili v Nemčijo, kjer so delali na kmetijah in v vojaški industriji, in na izpraznjene domove naselili nemške družine. Vaščani, ki niso bili izseljeni, so se v velikem številu udejstvovali v narodnoosvobodilnem boju. Po letu 1945, ko so se izseljenci vrnili na svoje domove, se je predvsem iz želje po druženju razvila ljubiteljska gledališka dejavnost, ki se je ohranila do danes. Za vaščane je pomembna letnica 1954, ko je bil s skupnimi prostovoljnimi močmi zgrajen Prosvetni dom. V tem krajevnem hramu kulture, ki bo naslednje leto praznoval petdeseti rojstni dan, potekajo razne kulturne prireditve in družabna srečanja.
Po raziskavah Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine ima Vrhovo, predvsem Vrhovško polje, bogato etnološko dediščino. Kozolci na polju namreč združujejo izjemno pestrost arhitektonskih stilov in elementov, ki se, razen v Vrhovem, na slovenskih tleh le še redkokje tako prepletajo. Kozolci predstavljajo poseben krajinski vidik, ki se je ohranil tudi po izgradnji hidroelektrarne.

 

VRHOVO DANES

Vas Vrhovo je v letih po drugi svetovni vojni postala naselje novih modernih hiš z lepo urejeno okolico. Razvoj in vsakdanji utrip kraja močno zaznamuje glavna cesta, ki poteka skozi njegov osrednji del in zaradi gostega prometa prebivalcem že predstavlja problem.

Leta 1993 je bila na Vrhovškem polju zgrajena prva hidroelektrarna v nizu več hidroelektrarn na spodnjem toku Save. Elektrarna ima tri turbine, ki skupaj dajejo moč okrog 35 MW. Izgradnja je pomenila velik poseg v naravno okolje; izravnani so bili gosto poraščeni bregovi Save, po drugi strani pa so se pojavile nekatere nove vrste ptic – štorklje, čaplje, ponirki, rečni galebi in labodi.

Poleg elektrarne dajejo kraju razpoznavno podobo še nekateri drugi objekti: Cerkev Sv. Martina, ki je podružnica farne cerkve Radeče, Prosvetni in Gasilski dom, ki bosta leta 2005 praznovala 50-letnico obstoja, rokometno in košarkarsko igrišče, samopostrežna trgovina, ki si stavbo deli s sedežem Krajevne skupnosti, pokopališče z mrliško vežico in most, zgrajen v času gradnje elektrarne, ki povezuje oba bregova Save in služi za lokalni promet.

Arhiv članov sveta krajevne skupnosti Vrhovo v mandatu 2006-2010
Arhiv članov sveta krajevne skupnosti Vrhovo v mandatu 2010-2014
Arhiv članov sveta krajevne skupnosti Vrhovo v mandatu 2014-2018
Arhiv članov sveta krajevne skupnosti Vrhovo v mandatu 2018-2022

ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHOVO

Predsednik:	Drago Klanšek, Log pri Vrhovem 21, Radeče	041 794 387
Člani:	Roman Remih, Log pri Vrhovem 25, Radeče
	Sebastjan Jevševar, Vrhovo 23 a,  Radeče
	Sabina Kmetič, Prapretno 20 a, Radeče
	Maja Košar, Vrhovo 39 a, Radeče
	Iztok Skubic, Goreljce 6, Radeče
	Romana Zeme, Vrhovo 51 a,  Radeče

Predsednik KS Vrhovo Drago Klanšek je bil izvoljen na seji Sveta KS Vrhovo, dne 28. 12. 2022.

KRAJEVNE ZNAMENITOSTI

Sakralni spomeniki:

Podružnična cerkev Sv. Martina
Cerkev stoji v naselju Vrhovo. Sestavljajo jo: zvonik kvadratastega tlorisa, pravokotna ladja ter prezbiterij. Na zunanjščini prezbiterija in zvonika je rekonstruirana baročna arhitekturna poslikava, na zunanjščini ladje pa je prikazana prvotna, romanska zidava ter sočasna okenca. Ladja in prezbiterij imata banjasti obok s sosvodnicami. Glavni in oba stranska oltarja so baročni. Baročni sta tudi kamnita prižnica in zakristijska omara. Bronasti zvon iz leta 1743 je vlil C. B. Schneider iz Celja. Prvotni romanski cerkvi od katere je ohranjena še ladja je bil okoli leta 1600 prizidan prezbiterij. Približno v istem času so dvignili tudi ladjo, obokali pa so jo šele v 18. stol., ko sta bila prizidana tudi zvonik in zakristija. V 70. letih tega stoletja so cerkev ponovno dvignili in naredili novo položnejšo streho.

Vrhovo – Znamenje pri hiši Vrhovo št. 12
Znamenje stoji izven naselja ob magistralni cesti Celje – Sevnica. Sestavlja ga kamniti slopasti podstavek s prirezanimi robovi in ploščatim kvadratnim kapitelom, ter nastavek v obliki lesene omarice trikotnega tlorisa. Leseni okvir je okrasno rezljan in se zaključuje s pelom oblikovanim v baročni maniri. Na kapitelu je napis z letnico: 18 Janez Križan 90. Znamenje je zanimivo zaradi svoje izjemnosti. Predstavlja primer izredno trdovratne tradicije postavljanja znamenj, ki je v času ob izteku 19. stol. izjemno, po formi pa sledi tipiki ljudskih znamenj v obliki lesenih omaric, ki so se močno uveljavile ravno na tem območju.

Vrhovo – steberno znamenje pri hiši št. 88
Kamnito znamenje sestavljajo: pri vrhu nekoliko zožena baza, slop kvadratnega profila kot podstavek ter hišica s štirikapno sedlasto strešico. Hišica ne raste neposredno iz podstavka, temveč je postavljena na zidec, ki je baročno profiliran. Lice hišice ima globoko nišo s polkrožnim vhodnim lokom. Ta sloni na dveh baročno oblikovanih stebričih. Štirikapna strešica je kamnita, sedaj krita s pločevino.
Znamenje sodi v skupino slopastih znamenj z nišo. Sodeč po formi je bilo postavljeno v baročnem času in sodi med najkvalitetnejša tovrstna znamenja na širšem območju.