Sporočilo za javnost Vlade Republike Slovenije – 156. dopisna seja

Nazaj

Vlada je na dopisni seji dne, 31. 12. 2020 sprejela več odlokov z ukrepi za zajezitev epidemije covid-19. V prvih dneh januarja se odpirajo šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Tudi v prihodnje so še prepovedani športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami. Vožnja z žičniškimi napravam oz. smučanje je s 1. 1. 2021 dovoljena osebam, ki predložijo negativni test na covid-19. Vlada je določila tudi nove izjeme za prehod meje brez testa PCR in karantene, na petih mejnih prehodih tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Podaljšala je ukrepe o začasni omejitvi gibanja in zbiranja ter izdala Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2.

V prvih dneh januarja se odpirajo šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Vlada je izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok je vsebinsko enak veljavnemu odloku z izjemo, da od 5. januarja ni več prepovedano zbiranje ljudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno prepoveduje zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, in sicer v:

  • vrtcih,
  • osnovnih šolah,
  • glasbenih šolah,
  • srednjih šolah,
  • višjih strokovnih šolah,
  • dijaških domovih, razen v primeru dijakov in študentov tujcev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, in mladoletnikov brez spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito,
  • organizacijah za izobraževanje odraslih,
  • študentskih domovih, razen v primeru študentov, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu in študentskih družin ter študentov tujcev in gostujočih profesorjev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, ter
  • univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih.

Ne glede na prejšnji člen prepoved zbiranja ljudi ne velja za:

  • zaposlene v zavodih iz prejšnjega člena in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe),
  • člane organov zavodov iz prejšnjega člena,
  • vrtce, v zmanjšanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine na območju katere vrtec izvaja dejavnost.
  • osnovne šole za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, univerze in samostojni visokošolski zavodi iz 1. člena tega odloka morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Ta odlok začne veljati 5. januarja 2021 in velja sedem dni. Vlada preverja utemeljenost ukrepov iz tega odloka na podlagi strokovnih mnenj.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Tudi v prihodnje še prepovedana športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami

Vlada je sprejela Odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov. Z njim se zaradi razglašene epidemije zameji izvajanje športnih programov opredeljenih v Zakonu o športu. Prepove se vsa športna rekreacija in proces športne vadbe – trening. Izjeme so vrhunski in perspektivni športniki, registrirani športniki v mlajših starostnih kategorijah in poklicnim športnikom. Odlok začne veljati 4. januarja 2021 in velja sedem dni.

Treningi se torej dovolijo samo:

– vrhunskim športnikom (olimpijski, mednarodni in svetovni razred), gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in, ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost na mednarodni ravni;

– perspektivnim športnikom, gre za 673 mladih športnikov, ki so v mladinskih kategorijah dosegli vrhunske mednarodne športne rezultate;

– registriranim športnikom v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti), ki so člani državnih reprezentanc, gre za okrog 1000 športnikov; omenjeni športniki so že delno zajeti v skupini perspektivnih športnikov; 

– poklicnim športnikom, ki so starejši od 15 let in so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport (gre za trenutno okrog 500 športnikov, ki pa so delno zajeti že v številki vrhunskih in perspektivnih športnikov). Status poklicnega športnika je oblika zaposlitvenega statusa (samozaposlena oseba).

Odlok tudi določa, da se treningi športnikov v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti) dovoljeni le če se izvajajo v obliki t.i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupin.

Dovoljena je tudi športno-gibalna dejavnost, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, ki jo udeleženci izvajajo samostojno ali če jo vodi strokovni delavec v športu. Pri nekaterih športnih vadbah je strokovni delavec v športu potreben zaradi zagotavljanja varnosti vadbe.

Če se športno rekreativna dejavnost izvaja v zaprtih prostorih, je potrebno zagotoviti najmanj 50 kvadratnih metrov prostora ter najmanj 5 metrov razdalje med vadečimi. V vadbenem prostoru, ki je manjši od 50 kvadratnih metrov lahko vadi največ ena oseba.

V kolektivnih športnih panogah (hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka, rokomet vaterpolo in futsal-mali nogomet), se dovoli izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega (npr. 1. slovenska liga), regionalnega (npr. alpska hokejska liga) mednarodnega (npr. Liga narodov) oziroma evropskega tekmovanja (npr. ABA liga). To pomeni sodelovanje športnih klubov iz 1. slovenske lige v nacionalnih, regionalnih, evropskih in drugih mednarodnih ligah.

Prav tako je v kolektivnih športih dovoljeno izvajanje vseh velikih športnih tekmovanj iz 74. člena Zakona o športu.

V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje državnih članskih prvenstev, evropskih pokalov in velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v 74. členu Zakona o športu.  V naslednjih mesecih je predvidena organizacija nekaj evropskih in svetovnih pokalov in svetovnih prvenstev v zimskih športnih panogah (biatlon, smučarski skoki, deskanje na snegu, sankanje, alpsko smučanje), kjer tekmovanja na mednarodni ravni normalno potekajo.

Za športnike, ki jim je v skladu s tem členom dovoljeno tekmovati je dovoljen tudi proces športne vadbe.

Za izvajanje procesa športne vadbe – treningov in izvedbo tekmovanj se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot jih določa Zakon o športu: športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi in šolski športni objekti.

Opredeljena je obveznost upoštevanja navodil ministrstva, pristojnega za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih morajo upoštevati tako športniki kot tudi strokovni delavci v športu. Utemeljenost ukrepov preverja vlada na podlagi strokovnih mnenj.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Vlada izdala Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije

Dne 23. decembra 2020 je bil v Uradnem listu RS objavljen Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, s katerim je bila v 3. členu določena prepoved obratovanja vseh žičniških naprav za prevoz oseb do 1. januarja 2021, po tem datumu pa dovoljeno obratovanje žičniških naprav upoštevaje priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje (HAGT) v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. Vožnja z žičniškimi napravam oz. smučanje je s 1. januarjem 2021 dovoljena osebam, ki predložijo negativni test na COVID-19, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur, ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Odlok v četrtem odstavku istega člena določa, da omejitev iz tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe, medicinske pomoči, zaščite in reševanja.

Nov odlok, z dnem uveljavitve katerega preneha veljati sedaj veljavni Odlok o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, je identičen slednjemu. Sprejema se zaradi preverjanja ukrepov, po odločbi in sklepu Ustavnega sodišča RS, ŠT. U-I-445/20 z dne 3. decembra 2020. S predlaganimi spremembami se v novem gradivu omogoča upravljavcem žičniških naprav, da v kolikor pogoja iz zagotavljanja hitrega testiranja ne morejo izpolniti iz objektivnih razlogov, da uporabo žičniških naprav in njim pripadajočih prog od 1. januarja 2021 dovolijo le osebam, ki upravljavcu naprav predložijo negativni test na COVID-19, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Nove izjeme za prehod meje brez testa PCR in karantene, na petih mejnih prehodih tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi

Vlada je izdala Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok začne veljati 2. januarja 2021.

Dodane izjeme za vstop brez karantene ali negativnega testa PCR

Vstop v Republiko Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 se od 2. januarja 2021 dovoli za pet novih izjem, in sicer:

  1. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
  2. državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
  3. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
  4. športniku v individualnih in kolektivnih športih, ki so dovoljeni v odloku, ki začasno omejuje izvajanje športne dejavnosti, in športnemu sodniku, športnemu delegatu in članu spremljevalnega osebja športnika za namen izvedbe tekmovanj in vadbe, če na meji opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen;
  5. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.

Veljajo le testi PCR, opravljeni v državah članicah EU ali schengenskega območja

Še vedno velja, da se osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, napoti v karanteno, razen če predložijo negativni izvid testa PCR. Ta ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa (če čas odvzema brisa ni naveden, pa od časa na negativnem izvidu testa. Veljajo le testi PCR, opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja.

Brez karantene z negativnim hitrim antigenskim testom

Uvaja se testiranje s hitrim antigenskim testom na določenih mejnih prehodih.

Če oseba, ki prihaja iz rdeče države in vstopa na zunanji schengenski meji, ob vstopu pa ne predloži negativnega testa PCR ali ne sodi v nobeno od 12 izjem, sme vstopiti le na mejnem prehodu, kjer so zagotovljeni pogoji za testiranje s hitrim antigenskim testom. Ti mejni prehodi so:

  • Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana,
  • mejni prehod Obrežje,
  • mejni prehod Gruškovje,
  • mejni prehod Metlika,
  • mejni prehod Središče ob Dravi,
  • mejni prehod Jelšane.

Osebi, ki opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen, se dovoli vstop brez napotitve v karanteno na domu.

Osebi, ki testiranja s hitrim antigenskim testom ne opravi ali je rezultat testiranja pozitiven, se vstop zavrne, če je državljan tretje države na nenujnem potovanju. Ostalim osebam, katerih rezultat testiranja je pozitiven ali se ne želijo testirati, se vstop dovoli in se jih napoti v karanteno na domu.

Rdeči seznam držav (karantena ob vstopu, razen za izjeme ali z negativnim testom)

Države članice EU oziroma schengenskega območja (velja od 2. januarja 2021):

  1. Andora
  2. Avstrija
  3. Belgija
  4. Bolgarija
  5. Ciper
  6. Češka
  7. Danska (samo posamezne administrativne enote): vse administrativne enote, razen pokrajin Grenlandija in Ferski otoki
  8. Estonija
  9. Finska (samo posamezne administrativne enote): administrativna enota Uusimaa
  10. Francija: vse administrativne enote celinske Francije, razen Bretanje in Korzike, ter vsa čezmorska ozemlja, razen ozemelj Guadeloupe, Martinique in La Reunion
  11. Grčija (samo posamezne administrativne enote): administrativne enote Vzhodna Makedonija in Trakija, Osrednja Makedonija, Zahodna Makedonija in Tesalija
  12. Hrvaška
  13. Italija
  14. Latvija
  15. Lihtenštajn
  16. Litva
  17. Luksemburg
  18. Madžarska
  19. Malta
  20. Monako
  21. Nemčija
  22. Nizozemska
  23. Norveška (samo posamezne administrativne enote): administrativne enote Innlandet, Oslo in Viken
  24. Poljska
  25. Portugalska (samo posamezne administrativne enote): vse administrativne enote, razen avtonomne regije Madeira
  26. Romunija
  27. San Marino
  28. Slovaška
  29. Španija
  30. Švedska
  31. Švica
  32. Vatikan
  33. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Tretje države (velja od 2. januarja 2021)

  1. Afganistan
  2. Albanija
  3. Alžirija
  4. Angola
  5. Argentina
  6. Armenija
  7. Azerbajdžan
  8. Bahami
  9. Bahrajn
  10. Bangladeš
  11. Belize
  12. Belorusija
  13. Benin
  14. Bocvana
  15. Bolivija
  16. Bosna in Hercegovina
  17. Brazilija
  18. Burkina Faso
  19. Burundi
  20. Butan
  21. Čad
  22. Čile
  23. Črna gora
  24. Demokratična republika Kongo
  25. Dominikanska republika
  26. Egipt
  27. Ekvador
  28. Ekvatorialna Gvineja
  29. Eritreja
  30. Esvatini
  31. Etiopija
  32. Filipini
  33. Gabon
  34. Gambija
  35. Gana
  36. Gruzija
  37. Gvajana
  38. Gvatemala
  39. Gvineja
  40. Gvineja Bissau
  41. Haiti
  42. Honduras
  43. Indija
  44. Indonezija
  45. Irak
  46. Iran
  47. Izrael
  48. Jamajka
  49. Jemen
  50. Jordanija
  51. Južna Afrika
  52. Južni Sudan
  53. Kamerun
  54. Kanada
  55. Katar
  56. Kazahstan
  57. Kenija
  58. Kirgizija
  59. Kolumbija
  60. Komori
  61. Kosovo
  62. Kostarika
  63. Kuvajt
  64. Lesoto
  65. Libanon
  66. Liberija
  67. Libija
  68. Madagaskar
  69. Malavi
  70. Maldivi
  71. Mali
  72. Maroko
  73. Mavretanija
  74. Mehika
  75. Moldavija
  76. Mongolija
  77. Mozambik
  78. Namibija
  79. Nepal
  80. Niger
  81. Nigerija
  82. Nikaragva
  83. Oman
  84. Pakistan
  85. Panama
  86. Papua Nova Gvineja
  87. Paragvaj
  88. Peru
  89. Republika Kongo
  90. Rusija
  91. Salvador
  92. Sao Tome in Principe
  93. Savdska Arabija
  94. Senegal
  95. Severna Koreja
  96. Severna Makedonija
  97. Sierra Leone
  98. Sirija
  99. Slonokoščena obala
  100. Somalija
  101. Srbija
  102. Srednjeafriška republika
  103. Surinam
  104. Tadžikistan
  105. Tanzanija
  106. Togo
  107. Trinidad in Tobago
  108. Tunizija
  109. Turčija
  110. Turkmenistan
  111. Ukrajina
  112. Urugvaj
  113. Uzbekistan
  114. Venezuela
  115. Vzhodni Timor
  116. Zambija
  117. Združene države Amerike
  118. Združeni arabski emirati
  119. Zelenortski otoki
  120. Zimbabve

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada je podaljšala ukrepe o začasni omejitvi gibanja in zbiranja

Vlada je izdala Odlok o spremembi  Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Veljavnost ukrepov se podaljšuje za nadaljnjih sedem dni do vključno 11. januarja 2021.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada izdala Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2

S to uredbo se določajo pristojni organi, ciljne skupine, obseg, pogoji in postopek ter s tem povezani ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti, kakovosti in nadzora nad izvajanjem presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Z uredbo se urejajo okvirji glede izvedbe hitrega testiranja.

Izvajajo se splošni presejalni program in posebni presejalni programi.

Splošni presejalni program obsega množične mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 .

Posebni presejalni programi (programi) obsegajo mikrobiološke preiskave:

  • oseb, ki opravljajo zdravstveno dejavnost,
  • oseb, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo,
  • oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe, pri katerih zaradi dela z uporabniki teh storitev in programov obstaja neposredna nevarnost za širjenje nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19),
  • drugih oseb, ki lahko povzročijo širjenje COVID-19 s svojim delom ali ravnanjem v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost za širjenje (npr. uporabniki zdravstvenih storitev, bivanje, delo ali obiskovanje socialno varstvenih zavodov, zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, varnih hiš, azilnih domov, integracijskih hiš, študentskih domov, kriznih centrov za otroke, udeležba na športnih tekmovanjih, udeležba pri določenih športnih aktivnostih) (v nadaljnjem besedilu: tvegano okolje),
  • potnikov v mednarodnem prometu, kadar obstaja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19.

Način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu.

Če širjenja COVID-19 ni mogoče učinkovito zamejiti z izvajanjem splošnega presejalnega programa, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti ali na predlog ministrstva ali vladne službe iz drugega odstavka tega člena in na podlagi mnenja Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pred vstopom v državo udeležijo posebnega programa in se pooblaščeni osebi izkažejo z negativnim izvidom mikrobiološke preiskave na SARS-CoV-2, dokler traja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19.

Izvajalci presejalnih programov so izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki dejavnost opravljajo v mreži javne zdravstvene  službe, in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih na podlagi javnega razpisa izbere minister, pristojen za zdravje, in z njimi sklene pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev.

Presejalni programi se izvajajo, dokler ni dosežen zadosten odstotek precepljenosti prebivalstva, ki učinkovito zameji nadaljnje širjenje SARS-CoV-2. Odstotek precepljenosti prebivalstva in njegovo učinkovanje na zamejevanje širjenja SARS-CoV-2 vsake tri mesece ugotavlja strokovna skupina. Na podlagi predloga strokovne skupine minister, pristojen za zdravje, izvajanje splošnega presejalnega programa podaljša, spremeni ali ukine. Potrebnost izvajanja posebnih programov minister, pristojen za zdravje, preverja vsaj enkrat na mesec.

Načrtovanje in vodenje presejalnih programov, koordiniranje njihovega izvajanja, izbor izvajalcev, financiranje opravljenih zdravstvenih storitev, spremljanje učinkovitosti in kakovosti ter nadzor nad izvajanjem presejalnih programov opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

Logistično podporo pri izvajanju presejalnih programov zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma Civilna zaščita.

Vzpostavitev, upravljanje in nadgradnjo informacijskega sistema presejalnih programov na nacionalni ravni zagotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki izvajalcem presejalnih programov daje metodološka in tehnična navodila za posredovanje izvidov mikrobioloških preiskav in drugih podatkov

Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 opravlja naloge:

  1. usmerja razvoj presejalnih programov v skladu s strokovnimi spoznanji in smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: evropske smernice);
  2. določi nacionalne strokovne smernice glede izvajanja presejalnih programov;
  3. pripravlja strokovna poročila o izvajanju presejalnih programov na zahtevo ministra, pristojnega za zdravje;
  4. določi obrazec epidemiološkega vprašalnika iz drugega odstavka 8. člena te uredbe;
  5. ministru, pristojnemu za zdravje, svetuje glede izpolnjevanja meril iz četrtega odstavka 3. člena te uredbe;
  6. določi kazalnike kakovosti, vključno z občutljivostjo in specifičnostjo testov, in učinkovitosti izvajanja presejalnih programov.

Minister, pristojen za zdravje, določi najvišjo višino povračila za posamezno vrsto zdravstvene storitve s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin glede obsega presejalnih programov ter ponudbe in povpraševanja po izvajanju presejalnih programov na trgu, lahko minister, pristojen za zdravje, določi novo ceno in objavi nov javni razpis.

Vir: Ministrstvo za zdravje