Domov Kontakt Struktura strani

Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

OBČINA RADEČE
Ulica Milana Majcna 1
1433 Radeče
03 56 80 800
03 56 80 823
info@radece.si
DRUGE PISARNE
- SVETNIŠKA PISARNA
- POSLANSKA PISARNA
- POLICIJSKA PISARNA RADEČE
Domov arrow_breadcrumb Krajevne skupnosti arrow_breadcrumb Krajevna skupnost Radeče

Krajevna skupnost Radeče


Radeče ležijo na desnem bregu reke Save, v osrednji pokrajini posavskega hribovja. Na levem bregu Save je pomembna železniška povezava z Zagrebom, skozi naselje Jagnjenica pa pelje cesta proti Litji. Staro jedro je pod Grajskim gričem, z žal zaraščenimi razvalinami graščine, tik nad ustjem Sopote. Novejši del mesta se širi proti Savi in navzgor ob Sopoti. Zgodovinsko izročilo pravi, da je bilo tu nekoč osrednje pristanišče na Savi. Mnogi splavarji so si tako služili kruh. Njihovo življenje je pustilo kraju neizbrisen pečat, njihove šege in običaje pa še danes obujajo splavarji s tradicionalnim splavarjenjem, splavarskim krstom,…

Danes največ ljudi zaposlujeta papirna in kovinska industrija, nekaj tudi tekstilna, veliko ljudi pa se vozi na delo v okoliška mesta. KS Radeče je največja izmed štirih KS v občini, saj zajema kar 13 naselij: Radeče, Jelovo, Njivice, Žebnik, Močilno, Rudna vas, Brunška gora, Brunk, Hotemež, Loška gora, Dobava, Zavrate in Obrežje.




Arhiv članov sveta krajevne skupnosti Radeče v mandatu 2006-2010

ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI RADEČE

(Izvoljeni na volitvah, dne 10. 10. 2010)
Predsednik:


Člani:
Dušan Podlesnik, Obrežje 15, Radeče
041 405 086

Anton Lipoglavšek, Titova ul. 93, Radeče
Romana Krašovec, Titova ul. 17, Radeče
Karmen Hrovat, Kolenov graben 4, Radeče
Borut Knez, Brunška gora 15, Radeče
Jože Mavrič, Rudna vas 2 , Radeče
Zlatka Polak, Budna vas 20/a, Radeče
Helena Kink, Jelovo 13 b, Radeče
Uroš Lipec, Njivice 13, Radeče
Feliks Korbar, Močilno 23, Radeče
Roman Titovšek, Žebnik 34





041 809 118
040 431 968
041 849 001
041 253 439

041 296 317

051 342 861
041 533 896
041 720 244

Predsednik KS Radeče: Dušan Podlesnik – izvoljen na seji, dne 25. 10. 2010


V kraju se nahajajo Osnovna šola Marjana Nemca, Glasbena šola, Knjižnica Laško – enota Radeče, Dom kulture in Dom PORP, Gasilski dom, Cerkev Sv. Petra, star železni most čez Savo ter druge naravne in kulturne znamenitosti. Več


Gostinska ponudba:

  • Gostilna »Jež«, Jagnjenica 12
  • 56 85 240
  • Bistro Križišče, Obrežje 5
  • 56 87 660
  • Gostišče, pizzerija Strnad, Hotemež 6
  • 56 87 340
  • Okrepčevalnica - odžejevalnica (Mara-Mara), Ulica Milana Majcna 5
  • 041 530 282
  • Gostilna – pizzerija Stari dvor, Stari dvor 6
  • 031 887 788
  • Old pub barStarograjska 1
  • 041 794 492


    KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI

    Gradovi in graščine

    Radeče – graščina Dvor (Pot na Brod 21) Graščina stoji na desnem bregu Save v neposredni bližini Radeč. Obdaja jo park. Graščina je štiritraktna dvonadstropna stavba z arkadnim dvoriščem. V svojem jedru je še iz 16. stoletja ali 17.stoletja in je obsegala en sam trakt današnje graščine; na sprednji strani je imela na vogalih dva pomolna stolpiča. Pozneje so zasnovo razširili še s tremi trakti in tako ob stari stavbi oblikovali notranje arkadno dvorišče.

    Stavbna zunanjščina je močno predelana, v notranjščini pa je še ohranila del stare arhitekturne opreme. V novejšem prednjem traktu je ohranjen lesen, neorenesančni strop. Leseni stropi obstajajo tudi še v nekaterih prostorih prvotne graščine; med temi se zlasti odlikuje polihromiran lesen strop v salonu v drugem nadstropju iz začetka 19. stoletja.
    Graščina je v preteklosti izmenjala mnogo lastnikov, kot tudi samo namembnost. Graščina Dvor predstavlja danes del prevzgojnega doma Radeče.



    Radeče - graščina Stavba stoji umaknjena od trga ob vznožju grajskega hriba. Je pravokotnega tlorisa, 6m x 4m osna, dvonadstropna z dvokapno čopasto streho, krito z bobrovcem. Graščino je dal pozidati leta 1535 Žiga Višnjegorski (Weichselberg) in je predstavljena funkcionalno celoto z zgornjim gradom. Prvotna stavba , od katere se je ohranila vrsta arhitekturnih elementov v pritličju in nadstropjih (dva portala in oboki v pritličju, okna itd.), je bila v 17. stoletju predelana. Takrat je dobila arhitekturno poslikavo zunanjščine, ki je bila odkrita in rekonstruirana pri obnovi leta 1986. Dve pri obnovi odkriti poznogotski okenci med prvim in drugim nadstropjem, kažeta na preetažiranje nadstropij v 17. stoletju. Stavba je primer preproste graščine, ki je od 17. stoletja dalje namenjena predvsem za bivanje. Pritličje je danes namenjeno pomožnim gospodarskim prostorom, v nadstropjih pa so stanovanja.

    Radeče - grajska razvalina Razvalina radeškega gradu stoji na pobočju strmega hriba severozahodno od naselbinskega jedra Radeče. Grad je prvič omenjen leta 1336, leta 1442 je bil sočasno z Žebnikom porušen, vendar obnovljen. V letih 1602 – 1618 so grad imeli Moškoni, ki so ga opustili, na Valvasorjevi upodobitvi že kaže znake propadanja. Grad sestavljajo pravokotno jedro z obrambnima stolpoma (obrambnimi stolpi?) in večje predgradnje. Razvalina je danes močno zaraščena in težko berljiva. Vidni o ostanki predgradnje in možno je slediti obzidanemu grajskemu jedru. Delno sta ohranjena JV okrogli in JZ pravokotni obrambni stolp, katerega severna stena se močno ruši.

    Žebnik - grajska razvalina Razvalina stoji na strmem skalnem griču nad dolino Sopota, nasproti Marijine cerkve. Grad sodi med naše najstarejše grajske objekte, omenja se že leta 1139. Bil je v sestavi laške gospoščine, pozneje prišel pod celjske grofe in nato pod Habsburžane. V Valvasorjevem času je bil že razvalina. Danes so ohranjeni le še skromni ostanki obzidnega platoja. Razvalina je pomembna kot srednjeveška arheološka lokaliteta.

    Mestna in trška arhitektura

    Radeče (nekdanji dvorec Turn) Nadstropna, dvakrat triosna stavba s štirikapno z bobrovcem krito streho, stoji samostojno na zahodni strani osrednjega trškega prostora. Stavba ima tlorisno zasnovo, v obliki črke L, s starejšo obulično stavbo in prečnim v breg postavljenim traktom iz 19. stoletja. Stavba ima enovito zunanjo podobo iz časa po letu 1860, ko je postal lastnik Gutmannsthal – Benvenutti. Njegov neorenesančni grb je ohranjen na zalomu ulične fasade. Neorenesančno je oblikovana tudi fasada. V pritličju so ohranjeni oboki (križnogrebenasti obok in globoka banja) iz časa nastanka stavbe v 16. stoletju.
    Stavba je nekdanji dvorec Turn, ki so ga postavili višnjegorji. Leta 1575. Sedanja stavba je v jedru še prvotna, nadstropje in zunanjščina sta bila preoblikovana v 19. stoletju.


    Sakralni spomeniki

    Brunk - Podružnična cerkev Sv. Treh kraljev Poznogotsko romarsko postojanko, ki leži na razgledni Brunški gori, sestavljata dve cerkvi. Posvečeni sta Trem kraljem in Mariji. Med njima stoji zvonik. Cerkev Sv. Treh kraljev je dvoranska stavba iz ok. leta 1520. Vse tri cerkvene ladje pokriva križni obok, katerega rebra rastejo neoosredno, iz okroglih delilnih stebrov. Prezbiterij je zvezdasto obokan in ima preproste figuralne sklepnike. Zunanjščina je obdana z oporniki. Na južni fasadi je ohranjena freska Sv. Krištofa, freske v prezbiteriju, ki so sočasne z arhitekturo, so prebeljene. Cerkev ima bogato opremo. Ohranila se je še skupina plastik iz časa nastanka cerkve: Poklon Kraljev, Marija z Detetom in Križani. Glavni oltar je kvaliteten primer »zlatega« oltarja, datiran z letnico 1684, nekoliko mlajši oltar istega tipa stoji na severni strani. Stranska oltarja in oltar ob južni steni so iz 18. stoletja, …slednji ima kvalitetno baročno sliko, delo benečana Paulusa Rossinija. Prižnica je iz okoli leta 1700. Marijina kapela je na talnem zidcu datirana z letnico 1517. V drugi svetovni vojni je bila porušena njena streha, od takrat se spreminja v zgodovino. Zvonik je bil pozidan v 17. stoletju. Cerkveni kompleks na Brunku predstavlja poznogotsko arhitekturo, ki je bila kasneje le malo predelana, z izjemno kvalitetno opremo iz časa od 16. do 18. stoletja.

    Čimerno - podružnična cerkev Sv. Trojice Cerkev stoji sredi gorske vasice Čimerno. Sestavljajo jo: vhodna lopa, pravokotna ladja, nekoliko ožji, a enako visok triosminsko zaključen prezbiterij, ki mu je na južni strani prizidan zvonik.

    Zunanjščina je preprosta, nečlenjena, s polkrožno zaključenimi okni. Ladja in prezbiterij sta bila na novo obokana v 2. polovici 19. stoletja, vidne so še sledi starejšega oboka. V severni ladjini steni in na slavoloku so ostanki fresk iz prve polovice 16. stoletja. Glavni oltar je iz 19. stoletja, narejen v baročni tradiciji. Cerkev je v osnovi romanska, predelana v 16. in 17 stoletju ter v celoti povišana in na novo obokana leta 1862.

    Jelovo - Podružnična cerkev Sv. Katarine Cerkev stoji nad vasjo Jelovo tik ob cesti. Sestavljajo jo zvonik kvadratastega tlorisa, ki v drugem nadstropju preide v osmerokotnik, pravokotna ladja, ki ji je prizidan prezbiterij. Na južni strani je prizidana zakristija. Ladja in prezbiterija sta obokana, vsa notranjščina ima dekorativno poslikavo iz leta 1924. Na severni strani ladje so sledovi poznogotskih fresk. Glavni oltar je baročen, ostala oprema je mlajša. Cerkvena ladja je v osnovi poznoromanska , verjetno sta ji v baroku prizidana prezbiterij in zvonik. V 18. stoletju je bila ladja povišana in obokana.

    Močilno - Podružnična cerkev Sv. Nikolaja Cerkev stoji na robu vasi Močilno. Sestavljajo jo širši in ožji del ladje, prezbiterij in na njegovi južni strani prizidan zvonik, ki je kvadratnega tlorisa in na drugi tretjini preide v oktogon. Notranjščina je obokana, širši del ladje pokriva plitva banja, banja ožjega dela pa ima dva para sosvodnic , ki počivajo na treh parih polstebrov. Prezbiterij pokriva banja s petimi sosvodnicami, zvonica pa ima križni obok. Glavni oltar in oltar ob severni steni sta kvalitetna, iz poznega 17. stoletja. Dosedanji podatki kažejo, da je cerkev nastala ob koncu 17. stoletja, prizidek k ladji pa je mlajši.

    Radeče – Župnijska cerkev Sv. Petra Cerkev stoji na vzhodnem delu naselja ob stari cesti Radeče-Zidani Most. Današnjo cerkev, ki je orientirana proti severu, sestavljajo: pravokotna ladja, ki ima na vzhodni strani prizidano kapelo, nekdanji prezbiterij, enako visok ožji prezbiterij, ki ima na zahodni strani zvonik, na vzhodni pa zakristijo. Neobaročna fasada cerkve je bogato členjena. Cerkvena notranjščina je triladijska s prečno ladjo, ki je samo tlorisno nakazana. Vsa cerkev je obokana, osvetljuje jo 15 barvnih oken. Sedanja kapela, nekdaj prezbiterij stare cerkve ima gotski rebrasti zvezdasti obok. Glavni oltar je baročno delo, ki je v neobaroku nekoliko predelan. Ostala oprema je pretežno neobaročna s posameznimi baročnimi plastikami. Prvotna romarska cerkev se ni ohranila, od predelave v gotski dobi je ostal nekdanji prezbiterij, sedanja kapela. Od baročne cerkve je ostal del opreme. Sedanjo cerkev so v neobaročnem slogu pozidali 1910 – 1911 po načrtih arhitekta Josipa Vancaša, zvonik in južna fasada prečne ladje pa v letih 1923 – 1924.

    Žebnik – Podružnična cerkev Žalostne Matere božje Cerkev stoji na samem pod ostanki gradu Žebnik. Sestavljajo jo ladja, katere zahodni del je širši, triosminsko zaključen prezbiterij ter na njegovi južni strani prizidan zvonik kvadratnega tlorisa, od prvega nadstropja dalje pa oktagonalen. Zunanjščina ladje in prezbiterija je minimalno členjena. Na zvoniku pa je obnovljena baročna arhitekturna poslikava. Vsa notranjščina je obokana, po temenih oboka in sosvodnic se pojavljajo grebeni. Glavni oltar Žalostne Matere božje je iz 18. stol., stranski oltar Sv. Antona pa iz 17. stol., kip Sv. Antona je mlajši. Ladja je v svojem ožjem delu še iz 16. stol., sedanji prezbiterij je prizidan v 17. stol., podaljšani del ladje in zvonik pa v 18. stol.

    Javni spomeniki, znamenja, vodnjaki

    Radeče – Trg (spomenik NOB) Spomenik stoji sredi trga na dominantni legi, ki daje trškemu prostoru identiteto in osrednji poudarek. Sestavljajo ga 4 vogalni kvadri iz katerih raste obelisk s štirimi bronastimi glavami in vklesanimi teksti ter z bronasto plemenico, naslonjeno na kroglo na vrhu. Vklesani teksti:
    · na severni strani: Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi.
    · na južni strani: Ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja.
    · na zahodni strani: Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.
    · na vzhodni strani: Nisem več vzdržal, v meni je tlelo, v pesti skelelo pa sem udaril.

    Spomenik je postavljen po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika, bronasti portreti in plamenica pa so delo kiparja Vladimirja Stovička. Odkrit je bil 9. novembra 1952, na današnjo lokacijo pa prestavljen leta 1995 zaradi sprememb, ki so v Radečah nastale po gradnji HE Vrhovo.

    Radeče – kapela ob Ulici Milana Majcna Kapela stoji tik ob cesti na vrhu klanca pred pokopališčem. Stavba predstavlja primer kapele zaprtega tipa, ki ima profiliran venčni zidec z dvema trapezastima čeloma in čopasto streho, krito z opeko. Ločno oblikovano odprtino na glavni fasadi poudarja volutasto oblikovan sklepnik. Na čelu nad glavno fasado je maltasti relief Križanega s soncem. V kapeli visi baročna slika v originalnem okvirju s prizorom Križanega z Magdaleno. Kapela je lep primer postbaročnega ljudskega stavbarstva iz začetka ali prve polovice 19. stol.

    Tehniški spomeniki

    Radeče – most čez Savo
    Most so začeli graditi septembra 1893, končali pa so ga avgusta 1894 in ga slovesno odprli za javni promet 26. avgusta 1894. Jekleno konstrukcijo mostu je gradilo dunajsko podjetje Ignacij Griedl. Podporne temelje je zgradil gradbenik Tršek iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Most je bil dolg 84 m in širok 6m. Bil je tretji največji tovrstni most v stari Avstriji, kar je pomenilo, da je takrat največja tovrstna konstrukcija na slovenskem z enim samim nosilnim poljem. Dopustna obrmenitev mostu je bila 12 t, kar je še danes razvidno iz starih litoželeznih napisnih tabel na obeh koncih mostu. Most je bil v svojem času poseben tehniški dosežek in so ga omenjali tudi v strokovni literaturi kot izvirno konstrukcijo.
    Celotna konstrukcija mostu je izvedena kot paličje oz. podaljšlje iz valjanih železnih profilov. Vsi spoji so med seboj kovičeni. Vozišče je izdelano iz hrastovih plohov. Vse kaže da je po vojni prišlo do obnove oz. ojačanja mostu. Na spodnjih spojih, vertikalnih in diagonalnih nosilcih so vidne varjene zaplate. Drugih rekonstrukcij most ni bil deležen in je ohranjen v svojem prvotnem izgledu. Ko so zgradili nov železobetonski most čez Savo, je stari most izgubil svojo pomembnost. Most so zaprli za ves promet, razen za pešce. Danes je most namenjen kolesarjem in pešcem.



    Spomeniki oblikovane narave:

    Hotemež - Graščinski park pri graščini Dvor
    Park pri graščini Dvor je nastal v drugi polovici 19.stoletja. Njegova zasnova temelji na organsko speljani mreži poti, med katerimi so v gručah in posamično zasajena parkovna drevesa. Park je tipični predstavnik parkovnih ureditev iz druge polovice 19. stoletja, ki so se zgledovale po angleškem krajinskem slogu. Glavna vrednost parka je dendrološka, kljub velikim izgubam drevesnega fonda v preteklosti pa je grajski kompleks ohranil temeljne slogovne značilnosti in glavnino površin neokrnjeno.

    Dendrološki spomeniki:

    Močilno – Gašperjev kostanj
    Ob domačiji Gašperja Kiška (Močilno 20) na nadmorski višini 520 m raste dobro ohranjen pravi kostanj (Castanea sativa) izjemnih dimenzij. Drevo je visoko približno 15 m, obseg debla v prsni višini pa je 1060 cm. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, od katerih je osrednji vrh suh. V votlini slednjega gnezdijo sove. Kljub temu drevo še zmeraj obilno rodi. Gašperjev kostanj velja za najdebelejše drevo te vrste v Sloveniji.

    Močilno – Lipa pri cerkvi Sv. Miklavža
    Severno od cerkvice Sv.Miklavža na Močilnem uspeva zdrava lipa, visoka okoli 20m. Deblo s prsnim obsegom 506cm se razveje v košato krošnjo, ki daje območju cerkvice značilno podobo. Simbolna vrednost drevesa z izjemno debelino debla dopolnjuje krajinski izgled objekta. Lipa ima spomeniško varstveno namembnost in zanjo velja varstveni režim za drevesno naravno dediščino.Lipa ne kaže znakov ogroženosti.

    URADNE URE OBČINE:
    ponedeljek:
    7:30h - 10h
    11h - 14:30h
    sreda:
    7:30h - 10h
    11h - 16:30h
    petek:
    7:30h - 10h
    11h - 12:30h
    POSLOVNI ČAS OBČINE:
    ponedeljek, torek, četrtek:
    7:00h - 15:00h
    sreda:
    7:00h - 17:00h
    petek:
    7:00h - 13:00h
    malica vsak dan med 10:00 - 11:00
    RAZPORED ZD RADEČE
    splošna medicina
    od 14.07.2014 do 18.07.2014

    7:30-14:30 12:30-19:30
    pon Ošljak Metka, Korošec Miha Kesić Biljana
    tor Kesić Biljana Korošec Miha
    sre Korošec Miha Kesić Biljana
    čet Kesić Biljana Korošec Miha
    pet Korošec Miha Kesić Biljana
    sob Dežurna služba Laško (734-3600) Dežurna služba Laško (734-3600)

    specializirane ambulante
    POVEZAVE: