Civilna zaščita

Vir: spletna stran Uprave RS za zaščito in reševanje, http://www.sos112.si/slo/index.php.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Sile za zaščito, reševanje in pomoč
Načrti zaščite in reševanja

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Glavna cilja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sta zmanjšanje števila nesreč in preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic. Glavne skupine nalog so:

  • preprečevanje nesreč;
  • pripravljenost na nesreče;
  • zaščita pred nevarnostmi;
  • reševanje in pomoč ob nesrečah;
  • sanacija posledic nesreč.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na:

  • ureditvi prostora in naselij za zaščito in reševanje;
  • evakuaciji;
  • nastanitvi in oskrbi brezdomcev in drugih ogroženih;
  • radiološki, kemijski in biološki zaščiti;
  • izgradnji zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter njihovi uporabi;
  • zaščiti kulturne dediščine;
  • zaščiti pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se nenehno razvija. Tako so že postavljeni temeljni cilji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v prihodnje. Ti so:

  • zmanjšati število nesreč in njihove posledice s preventivnim pristopom;
  • izboljšati možnosti napovedovanja, odkrivanja in spremljanja nevarnosti naravnih in drugih nesreč;
  • izboljšati splošno pripravljenost na naravne, tehnične in tehnološke nesreče od spoštovanju načel trajnega razvoja;
  • skrajšati odzivni čas reševalnih služb ob naravnih in drugih nesrečah;
  • izboljšati specifično pripravljenost za zaščito in reševanje ob vojaških napadih, pojavih terorizma in drugih varnostnih tveganjih;
  • izboljšati varstvo posebno občutljivih območij, ekosistemov in varovane kulturne dediščine ter sodelovati pri ohranjanju in varovanju svetovnega ekosistema;
  • urediti formalne podlage medsebojnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z vsemi sosednjimi državami in državami v regiji; okrepiti vlogo in dejavnosti Slovenije v mednarodnih človekoljubnih in drugih organizacijah, vključno z vključevanjem njenih sil v mednarodne človekoljubne in reševalne akcije;
  • pripraviti novo zasnovo sanacije posledic naravnih nesreč, ki bo temeljila na večji odgovornosti fizičnih in pravnih oseb za varnost ljudi in premoženja ter na varovanju pred nesrečami.

37. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: ZVNDN) (Uradni list RS, št. 51/2006 – UPB1) določa pristojnosti občin na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
(1) Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
(2) V občinski pristojnosti je:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem zakonom;
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
– določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena;
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.
(3) Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V skladu z 98. členom ZVNDN za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za sprejemanje načrtov zaščite in reševanja, določanje vrste in obsega sil za zaščito, reševanje in pomoč, za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, za vodenje zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanja posledic naravnih in drugih nesreč ter za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih na območju lokalne skupnosti skrbi župan, ki za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah imenuje poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive človeške zmogljivosti društev, gospodarskih družb, zavodov ali lokalnih skupnosti,države ali drugih organizacij, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni in drugi nesreči.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč organizirajo lokalne skupnosti, država ter določene gospodarske družbe. Lokalne skupnosti in država organizirajo svoje sile glede na ogroženost njihovega območja, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije pa glede na tveganje v dejavnosti, ki jo opravljajo. Enote se organizirajo na podlagi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 97/2007 in 54/2009).

Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah so:

      1. enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij;
      2. gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
      3. enote, službe in organi Civilne zaščite;
      4. Policija;
      5. Slovenska vojska.

1. Enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa.
2. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije organizirajo reševalne enote in službe na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa ter glede na tveganje v dejavnosti, ki jo opravljajo.
3. Enote in službe Civilne zaščite se organizirajo na podlagi državljanske dolžnosti kot dopolnilne sile za zaščito reševanje in pomoč. Organizirajo jih država, lokalne skupnosti ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije po merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito reševanje in pomoč in v skladu s svojimi potrebami. Z enotami in službami Civilne zaščite se zagotavlja izvajanje določenih množičnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah, ki jih ne morejo izvajati obstoječe reševalne enote in službe.
4. Policija sodeluje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, predvsem pri zagotavljanju varnosti, javnega reda in miru ter s sodelovanjem v reševalnih akcijah s helikopterji in drugimi silami.
5. Slovenska vojska sodeluje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, njihovo organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo. Pri izvajanju nalog sodelujejo zlasti letalske enote, enote za jedrsko, kemijske in biološko obrambo, inženirske enote, zdravstvena služba in druge enote, če niso angažirane pri izvajanju obrambnih nalog.

Glede na zgornjo delitev lahko sile za zaščito, reševanje in pomoč glede na način vključevanja in sodelovanja državljanov delimo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov.

Vse sile za zaščito, reševanje in pomoč so med seboj povezane v enoten sistem, ki omogoča enotno opravljanje in vodenje ter uporabo skupne telekomunikacijske in druge infrastrukture.

Načrti zaščite in reševanja

Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah.

Temelji na:

  • oceni ogroženosti,
  • predlogih za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz ocene ogroženosti,
  • razpoložljivih silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč.

Načrt se izdela se za vsako vrsto nesreče posebej.

Obsega načrt ter dodatke in priloge k načrtu.

Z načrtom se opredelijo:

  • nesreča, za katero je izdelan načrt;
  • obseg načrtovanja;
  • koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt;
  • upravljanje in vodenje;
  • ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči;
  • osebna in vzajemna zaščita;
  • razlaga pojmov in okrajšav;
  • potrebne sile in sredstva ter razpoložljivi viri;
  • organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja;
  • aktiviranje sil in sredstev.

Dodatki in priloge k načrtu so:

  • načrti dejavnosti izvajalcev načrtov zaščite in reševanja;
  • zbirke podatkov, potrebnih za izvajanje načrta;
  • program usposabljanja, urjenja in vaj;
  • navodilo za vzdrževanje in razdelitev načrta zaščite in reševanja.